Gotovo ste tudi vi že kdaj sanjali o tem, kako lepo bi bilo biti doma in samo in preprosto biti doma. In zdaj, ko ves svet prosi ter moleduje, da bi to zares storili, se prijemate za glavo, mahate z zakonom o kršitvi pravice do osebne svobode, se nervozno prestopate po stanovanju in kujete načrte, kako boste preživeli ta »konec sveta«. Naj vas spomnim na zgolj trenutek nazaj, ko ste še zidali gradove v oblakih in pisali seznam, kaj vse bi postorili, če bi samo …
»Oh, saj bi, a nimam časa!«
Kolikokrat na dan izgovorite ta stavek? Zjutraj odhitite v službo, ko pridete domov, se dan že preveša v večer in sploh ste povsem brez energije, da bi lahko počeli še karkoli produktivnega. Seznam stvari, ki jih želite, ali bi jih bilo preprosto koristno storiti, pa se z dneva v dan daljša.
Berete o »zdravih zajtrkih«, toda le kdaj bi si jih naj pripravili?
Oh, koliko neprebranih sporočil! Po enem mesecu vam je že nerodno odgovoriti …
Že navsezgodaj se oglasi sovica Duolingo, ki kljuva na vašo vest, ker že mesec dni niste ponovili španskega besedišča …
Seznam pod Netflix rubriko »Continue Watching« se zdi neskončen …
Edina sreča, da lahko televizijski spored prevrtite nazaj in ulovite vse zamujene dele vaših najljubših turških serij!
Ste tudi vi ujetnik časa in se najdete v katerem od zgoraj zapisanih povedi? Zdaj imate PRILOŽNOST! Da začnete kljukati točke iz že zaprašenega seznama opravil, očistite svojo vest in si iskreno odgovorite na vprašanje: »Ali resnično nimam časa ali si ga samo ne vzamem?«
Kar se dogaja, se v takšni obliki pri nas najbrž ni še nikoli. O odvzeti svobodi gibanja smo poslušali le od babic in dedkov. Če so stres do sedaj predstavljale vaše dnevne rutine, zdaj njegovo letvico eksponentno dvigujejo mediji. Radio, televizija, spletne novice … Pa socialna omrežja in mimoidoči! Skoraj ni več mogoče spregovoriti stavka, ki se ne bi nanašal na obstoječo situacijo. In ko ura odbije poldne, vsi že nestrpno čakamo objavo nove številke obolelih …
Ko bi lahko vsaj za kakšno uro odvrgli težavne misli in počeli kaj drugega! Nakupovanje, druženje s prijatelji, obisk babice, celo stiskanje na kavču … ODPADE! Vsi odhodi od doma so odsvetovani. Kako prosim? A mi je pravkar bila odvzeta osebna svoboda? Naj bom mesec dni zaprta med štirimi stenami in gnilim v lastnem stanovanju?!
Da, situacijo lahko doživljate tako. Lahko pa se za trenutek odmaknete od vseh medijev, zaprete oči, globoko vdihnete in se nasmehnete življenju, ki pred vas postavlja nove izzive, nove priložnosti. Ja, PRILOŽNOSTI! Morda celo tiste, o katerih ste zmeraj sanjali, a jih zdaj še ne prepoznate. Vsaka stvar, naj si bo še tako turobna, žalostna in grozljiva – vsaka, prav vsaka v sebi skriva tudi nekaj dobrega. Ali boste to perspektivo odkrili ter situacijo tako obrnili sebi v prid, pa je odvisno samo od vas.
Morda ste med tistimi, katerih srce je vihravo in doživljate območje med štirimi stenami kot kletko, v katero se zatečete le ponoči, ko polnite baterije, da lahko že ob prvem sončnem žarku skočite dnevu naproti. Tudi moje srce kriči po odkrivanju in raziskovanju. Zato je izziv, ki je pred mano, zame zaenkrat še nepredstavljivo velik, a v dobro sebe, tebe, vseh nas bom spoštovala navodila ter se dosledno držala vseh javnih priporočil. Če bom zmogla jaz, boste gotovo tudi vi! Naj vam pomagam …
Lepo je sanjati, a graditi je treba kratkoročne načrte. Če se vam nasmiha ob misli, kako boste končno lahko vse dneve prelenarili, gledali serije, jedli in spali, naj vas opozorim, da se boste kmalu naveličali tudi tega. Zdaj imate PRILOŽNOST! Pomislite na stvari, o katerih sanjate, da bi jih uresničil, če bi le imel malce več časa! Sedite na domači fotelj in se razglejte po stanovanju. Oh, v hipu si boste zaželeli, da bo »karantena« trajala vsaj mesec dni. Naredite načrt in opravite eno stvar v dnevu, na katero boste ponosni, da jo lahko končno črtate s svojega zaprašenega seznama.
Že jutri vam bom podala sedem predlogov za sedem dolgih dni, ki vas bodo morda spodbudili ali navdahnili, da boste priložnost, ki vam jo na pladnju ponuja življenje, zagrabili tudi sam. Seveda teh stvari ne boste mogli početi ves dan, a nekaj vam obljubim – če vam bo uspelo vsaj za dve uri v dnevu misli odvrniti od tegobnih novic in se ob tem počutiti produktivno ali samo zadovoljno ter se bo na vašem obrazu pojavil vsaj bežen nasmešek, si lahko čestitate – ujeli ste svoj droben trenutek dneva!
Do takrat pa morda samo poiščite svoj seznam, z njega zbrišite prah in odstranite pajčevine ter poskusite najti še tisto »dobro perspektivo«, s katere je še tako slaba vest obsijana z žarkom upanja in vere. Ker veste, lahko vam podam tisoče predlogov, vašega srca z njimi ne morem odpreti, niti zamenjati oči, s katerimi gledate na svojo življenjsko pot.
Zmeraj imate možnost. Pred sabo lahko vidite samo ogromno, sivo skalo, v katero boste najprej brcnili in potem, ko boste ugotovili, da se ne želi premakniti, ob njo le namrščeno sedli. V tem primeru se vam najbrž piše slabše, kot če bi zadeli ob virus. Lahko pa nanjo pogledate z občudovanjem in hvaležnostjo, da vaše življenje ni le dolgočasna, ravna stezica, temveč jo včasih popestri zanimiv balvan, ki ga je v resnici precej enostavno preplezati, le najti morate prave oprimke.
Kaj bom počela jaz? Oh, že danes se veselim plezanja! Ob tem bom skušala uloviti še čim več drobnih trenutkov, jih shraniti v srce, zliti na papir in kakšnega deliti še z vami.
Pa hitro po svoj zaprašeni seznam. Naj se pustolovščina začne! ;)